Hrast je Slovanom predstavljal svet. Slovani so mu namenili da je bog pomladi, vegetacije. S svojo močno rastjo, z mogočno krošnjo in trdim lesom hrast od pradavnine simbolizira veličastnost, častitljivost in mogočnost in je najpomembnejše drevo v bajeslovju stare Evrope.
Listopadna do zimzelena, mogočna drevesa, ki zrastejo preko 40 m visoko. Njegova življenjska doba preko 1000 let.
Pri nas je v gozdovih razširjenih pet različnih vrst hrastov: dob (Quercus robur), graden (Quercus petrea), puhasti hrast (Quercus pubescens), cer (Quercus cerris), črničevje ali črnika (Quercus ilex) in oplutnik (Quercus crenata).
Hrastov les je sivo rumene do rumeno rjave barve, njegovi letni obročki pa so dobro vidni. Hrastov les je uvrščen v razred trajnosti in zato velja za posebno trpežnega v primerjavi z drugimi gozdovi. Zato ga ni mogoče uporabljati samo v zaprtih prostorih, temveč tudi na prostem.
Uporablja se za gradnjo ladij (jambori), v mizarstvu, za pohištvo, v parketarstvu, gradbeništvu, za izdelavo sodov.